 | |
| Razstava gob |
PESEM S KRASA
Bori dehtijo, bori dehtijo,
njih vonj je zdrav in močan,
in kdor se vrne iz njih samote,
ta ni več bolan.
Zakaj v tej pokrajini kameniti
je vse lepo in prav,
biti, živeti, boriti se
in biti mlad in zdrav.
Bori, drugovi, dehteči, močni,
tihi drugovi kraške samote,
bodite pozdravljeni v moji samoti,
polni težke, otožne lepote!
(Srečko Kosovel)
KRAŠKA JESEN
Sladka črnina, polni grozd,
jagode še v dežju bleščijo,
v dalji temneva borov gozd,
topoli pod hribom šumijo, šumijo.
Šumeča prihaja v vršanju lip jesen;
topole in hraste uklanja;
mi smo v vinogradu, drugi so v hramu -
vsak si po svoje otožnost odganja.
KRAŠKA JESEN
Sladka črnina, polni grozd,
jagode še v dežju bleščijo,
v dalji temneva borov gozd,
topoli pod hribom šumijo, šumijo.
Šumeča prihaja v vršanju lip jesen;
topole in hraste uklanja;
mi smo v vinogradu, drugi so v hramu -
vsak si po svoje otožnost odganja.
(Srečko Kosovel)
Je ob vseh lepotah, ki jih ponuja Kras potrebno še sploh kaj dodati?
Ni komentarjev:
Objavite komentar